Ne, ne ti ne znaes, sto se slucuva vamu,
ne mozes ni da zamislis, ludjevo sto zivot ziveat,
nemaat pricina, vo denot nekoj, ni da se nasmeat,
ne znaes kako e ovde, na drugata strana, od ulicata,
vidi vo pogledot, ce vidis ocaj ti, na licata.
Podlaboko prodri, vo sekojdnevieto na minuvacot,
samo e pricina za potsmev, vo ustata na ozboruvacot,
pa poglenti ubavo, po ulicite, po trotoarite,
ce vidis ludje, so prazni race, gi nema parite,
stom nemas pari, nemas nisto materijalno,
a deca rastat, baraat, no nemaat, zalno.
Sudbinata, i za niv, ispisuva romani,
sekoj den vrtat novi strani, sekoj den shiat novi rani,
a toj sekoj den, posakuvaat, sto pobrgu da projde,
so zelba, podobar da bide, nekoj nareden sto dojde.
Ti ne znaes, kako e koga, od nikade nisto nema,
uste malku im ostana, i toa nekoj im go zema,
samo nadezda e tuka, no i nea ke ja snema,
eden den, edna noc, ce bide tesko, da se prezivee,
da se opstane, vo ovoj svet, za niv klet, beda vo nedogled.
Pa dali e vo red, prasaj se, prasaj gi drugite,
ovde na pola, se skrseni prugite, patekite tesni,
ovde zivotnite prikazni, ne se lesni, a sepak ludjeto ne se besni,
ne se svesni, sto se slucuva nadvor, od nivniot zatvoren krug,
mislat sedge e vaka, sedge bolka, sedge maka,
se tesat, ce pominat, i ovie vreminja losi,
ce prestane da rosi, a stom sopre dozdot, znaat sonce nosi.
Tie gladni, zedni, bosi, a sepak odat napred, ne zapiraat,
a mozat mnogu povece, tie od vnatre te dopiraat,
stom gi vidis niv ti, sozaluvacki cuvstva, vo tebe izviraat,
a nivnite zivoti teski, dali te nerviraat, te pravat li tazen,
ili i posle se, ostanuvas ramnodusen, velejci, nikoj od niv ne ti e vazen.
Znaes li kako im e? –Ne! Pa stavise vo nivna koza,
za da osetis kolku e macno, da se potis, od utro do mrak,
za mizerna plata, i da ostanes jak,
da sakas da vlezes vo kafic, da se napies kafe so drugarite,
da odis vo kino, da pogledas film na platno,
i da se raduvas na toa, kako dete na podarok mal,
da sakas da imas pari, da si kupis novi cevli,
zosto starite se iskinati, izvalkani so kal.
Da, sakas da jades sendvic, a ne vezden leb i sol,
da, sakas da bide dobro, a ne vezden, taga, bol,
da, sakas, da imas, nesto sto nemas,
a ne, se spremas, za nekade, ne znaes kade,
se sto gledas, mislis se jade, ti gladen,
vo okoto, na ludjeto druti, si jaden, ti gaden.
Za niv, si premnogu nizok, te nema vo nivniot spisok,
za niv, si sitna mravka, samo gledaat, da te zgazat,
a ne deka te mrazat, tuku taka im godi,
da, toa im procinuva zadovolstvo,
da se srecni, na tudjata nesreca,
spored vpecatokot na prvicnata gletka,
tie se potsmevaat, na tudjata smetka,
ako si devojka, a staromodno oblecena, za niv si tetka,
ako si pak provokativna, si kurva,
a siromaska li si, za niv si bedna.
Toa e edna, od problematikite, na ludjeto ovde,
koi se sekogas, pogresno svateni, od negde, nikade prateni,
zarobeni, vo zamisleni resetki, fateni,
zgrabeni vo racete, na civiliziskite problemi,
ostaveni na milost i ne milost od ludjeto,
seuste podeleni rabotite, kako vo vremeto togas,
seuste gi ima gazdite i slugite,
a ovie ovde sto ziveat, se ne prvite, drugite,
da, pa takva e sostojbata, da,
na drugata strana,
na drugata strana od ulicata.
BY MAR